NGEREN U TIMEN SHA MI 6
ICAM 18 Wuese Nagh Ku Yesu Kura
Er i Hii ve i Doo Se Kpishi Er Yehova A Den Se a Asorabo a Ase Yô
“Gadia tar ne doo Aôndo ishima kpishi je yô, a na Wan na u môm môm la.”—YOH. 3:16.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Se soo u tesen ser se mba a iwuese sha kwagh u Yehova er sha u den se asorabo la. Nahan ken ngeren ne, se lu timen fan kwagh u Yehova yange er sha u i de se a asorabo a ase yô.
1-2. Ka sha nyi gbenda nahan se fatyô tôôn mlu u uumace karen sha gumor u i ter kwagh na ken ikyumhiange i sha 1 laa?
TÔÔ ase wer i mar gumor ugen hen tsombor u u lu a inyaregh kpishi yô. Iyange igen yô, kwagh er u vihin kpishi; mbamaren nav er aikyôr maa kpe. Kwagh ne na yô, a ure kpishi. Shi gumor ne tagher a kwagh ugen u kundan iyol. A va mase kaven ér mbamaren nav vihi inyaregh ki tsombor ve cica shi ve gba anzô a vesen a i gbe u una kimbi yô. Nahan u ma a ye dyako u inyaregh ki tsombor ve la yô, gema gba u una kimbi anzô a mbamaren nav gba la, shi mbaanzôôv mba yaren injô kpoghuloo. Man ka u una fatyô u kimbin injô la mayange ga.
2 Se kpa, kwagh wase ngu er ka u gumor ne nahan sha igbenda igen. Adam man Ifa mba ve lu mbamaren asev mba hiihii la lu a myen shio shi ve lu ken paradiso u doonashe kpaa. (Gen. 1:27; 2:7-9) Yange ma ve za hemen u lun uma shi ma saan ve iyol gbem sha won. Kpa kwagh va kôr gema kwa môm shighe u Adam man Ifa er isholibo la. Kwagh la na yô, Yehova zenda ve ken sule u Eden kera, maa kera lu u vea lu uma gbem sha won ga. Nahan lu nyi ve ver sha ci u mbayev veve? Bibilo kaa ér: “Er isholibo nyôr shin tar sha or môm [Adam], man ku gema va sha ci u isholibo la yô, ku va sha ior cii, sha ci u ve cii ve er isholibo.” (Rom. 5:12) Se ya dyako i isholibo hen Adam nahan ku gema va sha ci u isholibo la. Isholibo i se ye dyako i i la ngi inja er ka zege injô nahan, ma or wase môm kpa nana fatyô u kimbin injô la ga.—Ps. 49:8.
3. A fatyô u tôôn asorabo a ase karen sha “injô” i or nan gbe la sha ci u nyi?
3 Yesu yange tôô isholibo kar sha “injô” i or nan gbe yô. (Mat. 6:12; Luka 11:4) Ka sea er isholibo yô, i lu inja er se gba Yehova injô i i gbe u se kimbi nahan. Yehova una fatyô u kaan ér se kimbi injô la. Luun er Yehova yange er kwagh u una na ve una de se a asorabo a ase ga yô, ma i gbe u se kpe keng ve se kimbi injô la ye, shi ma se lu a ishimaverenkeghen i mnder u shin ku kpaa ga.—Rom. 6:7, 23.
4. (a) A iwasen i Yehova shio yô, ka nyi ma i er mbaasorabo? (Pasalmi 49:7-9) (b) Ishember i isholibo i i ôr kwagh u i ken Bibilo la ngi ôron kwagh u nyi? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Isholibo” la.)
4 Se fatyô u hiden zuan a kwagh u Adam man Ifa yange ve ta kera la je kpa? Se tseegh yô, se fatyô ga. (Ôr Pasalmi 49:7-9.) A iwasen i Yehova shio yô, ma se fetyô u lun a ishimaverenkeghen i mnder u shin ku ga. Sea kpeen yô, kwagh wase a bee, er annyamev nahan.—Orpa. 3:19; 2 Pet. 2:12.
5. Ter wase u se doo un ishima la wase se u kimbin injô i isholibo i se ye la nena? (Nenge foto u a lu sha igbende la.)
5 Hide umbur kwagh u gumor u se vande ôron kwagh na ken mhii u ngeren ne la. Aluer ornyar ugen kaa ér una kimbi anzô shon cica nahan, u hen wer a lu un ken ishima nena? A doo gumor la je a zua ga, shi una lumun iyua i injaa la kpaa. Kape se kpa, Yehova, Ter wase u se doo un ishima la a ne se iyua sha u kimbin injar i isholibo i se ye hen Adam la je la. Yesu yange pase kwagh ne, kaa ér: “Tar ne doo Aôndo ishima kpishi je yô, a na Wan na u môm môm la, sha u hanma or u nan ne un jighjigh cii nana̱ de timin ga, kpa nana̱ zua a uma u tsôron.” (Yohane 3:16) Heela tseegh ga, iyua ne na se ian i yan ijende vea Yehova kôôsôô.
Yesu yange pase loho u dedoo er i lu u Yehova una de uumace a asorabo sha ci u nagh ku ipaan kura yô. (Yoh. 3:16) Maa a na uma na a ishima na sha u a lu nagh ku ipaan ku shon (Nenge ikyumhiange i sha 5)
6. Ka nyi se lu henen ken ngeren nee, man ka sha ci u nyi?
6 Se er nan ve se zua a iwasen ken iyua injaa i i ne ve i lu u a de se asorabo shin “anzô” a ase laa? Cii ve se zua a mlumun sha mpin ne yô, a gba u se vande timen sha asember agen ken Bibilo kua inja i a kpaa. Aluer se mba henen sha kwagh u Yehova a er u den se a asorabo la yô, kwagh la una na se hemba lun a iwuese cii.
YEHOVA SOO ÉR SE LU AZENDE A NA
7. (a) Ka nyi igen kpa Adam man Ifa yange ve ta kera? (b) Er se lu ônov mba Adam man Ifa yô, ka nyi kwagh a gbe se a mi hange hangee? (Mbaroma 5:10, 11)
7 Adam man Ifa yange mba eren isholibo yô, ve kera fatyô u lun uma gbem sha won ga shi ve hingir mbahyomov mba Yehova, Ter ve u sha la. Cii ve Adam man Ifa ve er isholibo yô, yange ve lu ken tsombor u Aôndo. (Luka 3:38) Kpa yange mba hembe Yehova ato yô, a zenda ve ken tsombor na kera, cii ve ve hii u maren mbayev ye. (Gen. 3:23, 24; 4:1) Nahan er se due ken tsombor ve yô, gba u se hime a Yehova. (Ôr Mbaroma 5:10, 11.) Kwagh ne tese ér gba u se ya ijende kôôsôô a Yehova. Sha kwagh u takeda ugen u pasen akaa a ken Bibilo u ôr yô, a fatyô u kaan ér ishember i ken zwa Grika i i gem ér “hime,” i i ôr kwagh u i heen ne ngi ôron kwagh u hiden lun ken bem vea orhyom wou shin “hingir ijende i nan” je kpaa. Kpa kwagh er doo yô, ka Yehova a tsough u himen iyongo a vese ye. A er kwagh ne nena?
AÔNDO ER KWAGH U UNA NA VE SE HINGIR AZENDE A NA YÔ
8. Ka nyi Yehova yange ere, man kwagh la na se ian i eren nyi?
8 Yehova yange er kwagh u una na uumace mba asorabo ne vea hide a ya ijende vea na kôôsôô yô. Yange er kwagh ne sha u kimbin kwagh sha ityough ki kwagh u yange saa la. Nahan kwagh la na yô, lu u a fatyô u hiden a kwagh u a saa la vough er yange lu nahan. Ruamabera u ken zwa Grika la kpa kaa ér Yehova yange er kwagh u una na ve or a fatyô u hiden yan ijende vea na kôôsôô yô.—Rom. 3:25.
9. Ka nyi Yehova yange er sha er a de Mbaiserael asorabo a ve?
9 Yehova yange er kwagh u una na ve a de Mbaiserael a asorabo a ve, vea hide a ya ijende a na kôôsôô yô. Yange Mbaiserael ve er iniongo igen hanma inyom kwa môm, i yilan iniongo la ér Iyange i Nan Iwom. Pristi u vesen yange a na nagh sha awambe a inyam sha ci u ior sha iyange la. Kpa yange lu u awambe a annyamev aa fatyô u been asorabo a hanma or ga, sha ci u annyamev yina sha uumace. Kpa yange Mbaiserael mba ve gema asema la vea naan nagh ku Yehova kaa ér ve naan la je maa, a kegh a kegh iyol u den ve a asorabo a ve. (Heb. 10:1-4) Heela tseegh ga, iniav mbi Mbaiserael naan sha Iyange i Nan Iwom kua sha ashighe agen la yange mbi wase ve u fan er ve lu mba mbaasorabo yô. Shi yange mbi wase ve u fan er i gbe u a er kwagh u hemban iniav mbi ve naan la sha er a de ve a asorabo a ve la gbindigh gbindigh yô.
10. Ka nyi Yehova yange er sha er a de uumace cii asorabo a ve gbindigh gbindigh?
10 Yehova yange er kwagh u una na a de uumace a asorabo a ve gbindigh gbindigh yô. Yange tindi Wan na va “na nagh . . . kwa môm vough, sha u tôôn asorabo a ior kpishi kera.” (Heb. 9:28) Yesu yange na “uma na sha u paan ior kpishi.” (Mat. 20:28) Nahan, ipaan ka nyi?
INJAR I I KIMBI SHA ER SE FATYÔ U HIDEN LUN AZENDE A AÔNDO YÔ
11. (a) Sha kwagh u Bibilo i ôr yô, ipaan ka nyi? (b) Ka an yange gba u nana na nagh ku ipaan kura?
11 Ka a ôron kwagh u ipaan ken Bibilo yô, mba ôron kwagh u injar i i kimbi u nan iwom shi hiden himen a Aôndo la. a Sha mnenge u Yehova yô, ka u hiden yamen kwagh u yange saa la. Sha nyi gbenda? Umbur wer Adam man Ifa yange ve ta uma ve u vough la kera, nahan lu u vea kera lu uma gbem sha won ga. Nahan gba u ipaan i a na la ia zua sha kwagh u yange saa la vough. (1 Tim. 2:6) Yange gba u a lu nomsoor u nan lu organden shi (1) nan lu a mshi shio yô; man (2) u nan lu a ian i lun uma sha tar gbem sha won yô; kua (3) u nan kegh a kegh iyol u nan uma u nan sha ci wase yô. Ka uma u nan la tseegh una fatyô u kimbin kwagh u yange saa la ye.
12. Er nan ve Yesu yange fatyô u nan nagh ku ipaan ku lu u a na laa?
12 Nenge ase atôakaa atar a yange na ve Yesu fatyô u nan nagh ku ipaan kura yô. (1) Yange lu a myen môm ga shi “er ma isholibo ga.” (1 Pet. 2:22) (2) Sha nahan yô, lu a ian i lun uma shin tar gbem sha won. (3) Shi yange kegh a kegh iyol u kpen, sha er una na uma na sha ci wase yô. (Heb. 10:9, 10) Yange lu a myen ga er Adam, or u hiihii la yange lu cii ve er isholibo la nahan. (1 Kor. 15:45) Nahan er Yesu kpe sha ci wase yô, yange kimbi injar i vough i lu u a kimbi ve a hide a kwagh u Adam yange ta kera la yô. (Rom. 5:19) Yesu maa hingir “Adam u masetyô.” Nahan ityôkyaa kera lu i orgen u nan lu a myen môm ga nana va na nagh u kimbin kwagh u Adam ta kera la ga. Yesu yange kpe “kwa môm” tseegh.—Heb. 7:27; 10:12.
13. Ka mkposo u nyi a lu hen atô u iwom i yange i naan la man ipaan?
13 Nahan ka mkposo u nyi a lu hen atô u iwom i yange i naan la man ipaan? Iwom i yange i naan la ka kwagh u yange Aôndo er u hiden sôron mlu na u dedoo vea uumace yô. Ipaan ka injar i yange i kimbi sha er a fatyô u nan iwom sha ci u uumace mba yinan ne yô. Yesu yange na uma na u vough la sha u paan se, nahan a kimbi injar i vough sha asorabo a ase.—Ef. 1:7; Heb. 9:14.
YEHOVA YIMA SE SHA IKYEV I ISHOLIBO MAN KU SHI A NENGE ÉR SE MBA MBAPERAPERA
14. Ka nyi se lu timen sha mi hegene, man ka sha ci u nyi?
14 Ka nyi i due ken iwom i yange Aôndo kaa ér i naan laa? I ter asember kpishi ken Bibilo u pasen mluainja u kwagh ne. Shin er kwagh u asember ne a ôr la a wa kahan a agen nahan kpa, hanma ishember yô, pase er iwom i yange i naan la i bugh gbenda u Yehova den ior a asorabo a ve yô. Se timen sha asember ne yô, se nenge er aa fatyô u wasen se asange asange yô.
15-16. (a) Ka a ôron kwagh u i yima se ken Bibilo yô, mba kaan ér nyi? (b) Man kwagh ne ka a na i lu se nena?
15 Bibilo kaa ér, er i ne nagh ku ipaan kura yô, i yima se shin i pase se i tuhwa. Apostoli Peteru yange kaa nahan ér: “Er ne fe nahan, lu sha akaa a ka a hôô, er azurfa shin zanaria nahan, yange i paa ne ne kera lu sha ikyev i uma wen u gbilinigh u uter enev mba tsev yese ne ker la ga. Kpa lu sha awambe a injaa, er awambe a waniyôngo u lun a acôghor shin ihyogholough iyol shio nahan, ka awambe a Kristu je la.”—1 Pet. 1:18, 19.
16 Er yange i na nagh ku ipaan kura yô, i pase se i tuhwa sha ikyev i isholibo man ku. (Rom. 5:21) Nahan se wuese Yehova man Yesu, shi doo se kpishi er Yesu yange va yima se sha awambe a na yô.—1 Kor. 15:22.
17-18. (a) Inja i kwagh u i kaa ér Yehova nenge se ér se mba mbaperapera la ér nyi? (b) Yehova ka una nenge se ér se mba mbaperapera yô, kwagh la a wase se nena?
17 Bibilo kaa ér mbacivir Yehova ka mbaperapera. Kwagh ne tese ér Yehova soo ér se kimbi kwagh sha asorabo a se eren la ga. Kwagh u Yehova a er ne tese ér atindi a na gba un kwagh ga ze. A nenge se ér se mba mbaperapera sha ci u se kuma u lun mbaperapera yum ga. Nahan kpa, kwagh ne tese ér Yehova lumun a asorabo a ase ga. Kpa a kegh a kegh iyol u den se a asorabo a ase sha ci u se na jighjigh a kwagh u un man Yesu ve er u nan nagh ku ipaan la.—Rom. 3:24; Gal. 2:16.
18 Yehova ka una nenge se ér se mba mbaperapera yô, kwagh la a wase se nena? Yehova tsua mbagenev mba a nenge ér mba mbaperapera la, ér ve hemen vea Yesu sha shi ve hingir ônov nav kpaa. (Titu 3:7; 1 Yoh. 3:1) I de ve a asorabo a ve. Kera mba mbaasorabo ga, nahan ve kuma u lun ken Tartor u Aôndo. (Rom. 8:1, 2, 30) Mbagenev mba Yehova a nenge ve ér mba mbaperapera la vea lu uma gbem sha won shin tar. Yehova de ve a asorabo a ve nahan ve hingir azende a na. (Yak. 2:21-23) Zegeikpelaior i ia war ityav mbi Armagedon la ia kpe mayange ga. (Yoh. 11:26) A nder “mbaperapera” man “mbaperapera ga” mba ve kpe la. (Aer. 24:15; Yoh. 5:28, 29) Ica a gba ga tsô mba ve civir Yehova, ve ongo imo na, mba vea lu shin tar cii vea zua a “ian i icivirigh i ônov mba Aôndo mba i pase ve, ve kera lu uikyangen ga la.” (Rom. 8:21) Se mba veren ishima keghen shighe u a va hime se a Yehova, Ter wase u sha vindi vindi la!
19. Kwagh u Yehova man Yesu ve er la na yô mlu wase hemba doon sha ci u nyi? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Kwagh u Yehova A Er u Den Se a Kwaghbo La.”)
19 Jighilii yô, kwagh wase yange lu er gumor u se vande teren kwagh na, u yange mbamaren nav vihi inyaregh ki tsombor ve cica, ver un dyako ga shi ve undu un a zege injô i una fatyô u kimbin ga la nahan. Kpa doo se kpishi er Yehova a wase se yô. Mlu wase gema sha ci u Yehova er kwagh u una na a de se a asorabo a ase yô, shi Yesu kpa va na nagh sha u paan se. Jighjigh u se ne Yesu Kristu la na yô i yima se shin i paa se sha ikyev i isholibo man ku. Yehova ka una de se a asorabo a ase yô, i lu inja er se vande eren asorabo la tsô kpaa ga nahan. Man u hemban cii yô, se fatyô u hiden yan ijende kôôsôô vea Yehova, Ter wase u sha u se doo un ishima la.
20. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo nee?
20 Ka sea henen sha akaa a Yehova man Yesu ve er sha ci wase la yô, kwagh la a wase se u seer lun a iwuese. (2 Kor. 5:15) A iwasen ve shio yô, ma se lu a ishimaverenkeghen ga cii! Kpa Yehova ka una de se a asorabo a ase yô, kwagh la a wase se asange asange nena? Ka mpin u se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo ne je la.
ICAM 10 Wuese Yehova Aôndo Wase!
a I gema ishember i “ipaan” la ken ijô igen ér “injar i i kimbi sha uma” shin “injar i i kimbi” yô.
