1, 2. (a) Ka bem u nyi se fatyô u zuan a mi hegene? (b) Ka nyi i yange se u zuan a bem mgbeghaa hegene? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

SE CII se soo ser se lu ken bem, a ishimanyian shio. Doo se kpishi er Yehova a ne se “bem u Aôndo,” u a lu bemshima u una fatyô u wasen se shighe u ishima i lu vihin se shin i lu zan se iyol la yô! (Fil. 4:6, 7) Er se tsegh ayol a ase hen Yehova yô, shi ka se lu “bem bem a Aôndo,” inja na yô, ka se ya ikyar a na kôôsôô.—Rom. 5:1.

² Nahan kpa, ka a kuma shighe u Aôndo una va a bem mgbeghaa ga. Ayange a masejime a ican ne, iv a ayôôso, shi ior kpishi mba a ieren i van a ayôôso la. (2 Tim. 3:1-4) Er se lu Mbakristu yô, gba keng u se nôngo ityav mbi ken jijingi a Satan, kua atesen a aiegh a a ve a mi la. (2 Kor. 10:4, 5) Kpa ior mba ve hembe van se a ishimanyian cii yô, alaghga a lu mba hen tsombor wase mba ve ne jighjigh ga la. Adooga mbagenev ken ve vea taan asenge sha akaa a se ne jighjigh a mi la, sha gbenda u vihin tsung, shin vea kaan ér se mba van a mpav hen tsombor, gayô vea lu anger se ér aluer se nyiman jighjigh wase u nan la ga yô, vea venda se. Doo u se nenge mtev u sha ican u hen tsombor la nena? Se fatyô u nôngon a mbamtaver mba mtev u sha ican u hen tsombor ka a va a mi la hemban nena?

3, 4. (a) Ka nyi ka i due ken atesen a Yesu laa? (b) Ka hanma shighe nahan alaghga a hemba taver or u dondon Yesu?

³ Yesu yange fa je ér, atesen a na aa va ior a mpav shi mba vea dondo un la, a gba u vea lu a ishimataver i nôngon a mtev u sha ican ve, vea fatyô u dondon un ye. Mtev u sha ican ne una fatyô u benden a bem u ior mba hen tsombor la. Yesu yange kaa ér: “De henen nen ner, M va sha u van a bem sha won ga; M va sha u van a bem ga, kpa ka ishôm. Gadia M va sha u nan mpav her atô u or a ter u nan, man wankwase kpaa a ngô u nan, wankem di a ngôkem u nan. Man mba ken ya u or vea gema vea lu mbaihyomov mba nan je.”—Mat. 10:34-36.

⁴ Mkaanem ma Yesu kaa ér ‘De henen nen ner, M va sha u van a bem’ ga la, inja na yô, lu kaan a ior mbagenev mba ve lu ungwan a na la ér, gba u vea hen sha akaa a or a dondo un ve nana tagher a mi yô. Loho na ua fatyô u van a mpav hen atô u ior. Jighilii yô, awashima u Yesu lu u pasen loho u Aôndo u mimi la, lu u vihin mlu u kangenaa u ior ga. (Yoh. 18:37) Nahan kpa, gba u mbadondon un vea fa ér, ka hanma shighe cii a lu ve zange u dondon Yesu ga, hemban cii je yô, shighe u azende a ve a kôôsôô shin mba hen tsombor ve ve lumun mimi ga la.

5. Mbadondon mba Yesu yange ve tagher a nyi?

⁵ Yesu yange kaa ér môm ken atsan a i gbe keng u mbadondon un vea kegh iyol u wan ishima a mi yô, ka mtev u sha ican u hen tsombor la. (Mat. 10:38) Mbahenen mba Yesu yange ve wa ishima a aheen a hen tsombor gayô mvende u i venda ve hen tsombor ve la cii ve, ve er ishima i Yesu ye. Nahan kpa, ve zua a kwagh hemba u sar ve la ica je.—Ôr Marku 10:29, 30.

6. Aluer ior mba hen tsombor wase lumun a vese ér se civir Yehova ga yô, ka nyi i gbe keng u se umburu?

⁶ Aluer mba hen tsombor wase lumun a vese ga, sha ci u se mba civir Yehova yum kpa, se za hemen u soon ve. Nahan cii kpa, doo u se umbur ser, gba u se hemba soon Aôndo man Yesu a ior mba hen tsombor wase la. (Mat. 10:37) Shi doo u se fa ser, Satan una nôngo ér una er tom a dooshima u se lu a mi sha ior mba hen tsombor wase la, u vihin ishima i se kange ser se civir Yehova sha mimi la. De se nenge mbamlu mbagenev mba ve tese mtev u sha ican u hen tsombor la, man er se fatyô u wan ishima a mbamtaver mban yô.

7. Doo u mba ve vese nom shin kwase u nan jighjigh ga la vea nenge mlu ve la nena?

⁷ Bibilo ta se icin ér mba ve vese ayol a ve la, vea “ya ican ken iyol.” (1 Kor. 7:28) Aluer u vôso nom shin kwase u nan ne jighjigh ga yô, alaghga u hemba tagher a ishimanyian shi uren ken vese you cii. Nahan cii kpa, ka hange hange u u nenge mlu wou ne, er Yehova nahan. Er nomou shin kwase wou a kegh iyol u dondon Kristu hegen ga nahan kpa, kwagh la a de hingir we ityôkyaa i vesen i undun un shin paven a na ga. (1 Kor. 7:12-16) Er i gbe u nom u nan ne jighjigh ga la nana hemen sha akaa a ken jijingi ga nahan kpa, doo u a naan nan icivir sha ci u nan ngu a ian i lun ityough ki tsombor. Kape i gbe u kwase u nan ne jighjigh ga la kpa, nom u nan ne jighjigh la nana tesen kwase u nan dooshima u tangen iyol ga, shi nana eren a nan kundu kundu je la.—Ef. 5:22, 23, 28, 29.

8. Aluer nomou shin kwase wou soo ér we u pande u civir Yehova yô, ka mbampin mba nyi u fatyô u pinen iyol youwe?

⁸ Aluer nomou shin kwase wou soo ér we u pande u civir Yehova di ye. Ikyav i tesen yô, nom u anmgbian u kwase ugen, yange kaa a na ér a duen kwaghpasen sha ayange agen tseegh ken kasua. Aluer we kpa u tagher a imbakwagh ne yô, pine iyol you wer: ‘Nomom shin kwase wam soo ér mo m de u civir Aôndo wamaa? Aluer ka nahan ga yô, me fatyô u eren kwagh u a kaa laa?’ Aluer u ngu eren kwagh sha kwaghfan yô, kwagh ne una wase u u lu a mbamzeyol kpuaa tseegh ken ivese.—Fil. 4:5.

9. Orkristu nana fatyô u tesen mbayev mba nan u nan nom shin kwase u nan ne jighjigh ga la icivir nena?

⁹ Alaghga a hemba taver or u tsaase mbayev, aluer nan vôso nom shin kwase u nan ne jighjigh  ga yô. Ikyav i tesen yô, gba u u tese mbayev ou u dondon kwaghwan u Bibilo u a kaa ér: “Civir teru man ngôu” la. (Ef. 6:1-3) Nahan kpa, aluer nomou shin kwase wou nan ngu dondon atindi a Bibilo la ga di ye? Ver mbayev ou ikyav sha u nan nomou shin kwase wou la icivir. Hemba veren ishima sha aeren a dedoo a nomou shin kwase wou la, shi wuese nan. Palegh u ôron akaa geseghee sha nomou shin kwase wou sha ishigh ki mbayev ou. Kpa pase ve wer, hanma or yô, gba kpee u nana tsua u civir Yehova shin civir un ga. Alaghga aeren a dedoo a mbayev la aa urugh nom shin kwase u nan ne jighjigh ga la, aa va a nan ken mcivir u mimi.

10. Orkristu nana fatyô u tesen mbayev mba nan mimi u Bibilo, hen tsombor u ior ve eren kwaghaôndo kposo kposo la nena?

¹⁰ Ashighe agen nom shin kwase u nan ne jighjigh ga la nana kaa ér mbayev ve ember uiniongo mba ve dugh ityô hen mbafanaôndoga la, shin nana soo ér nana tese ve atesen a kwaghaôndo u aiegh. Alaghga noov mbagenev vea yange kasev vev u henen Bibilo vea mbayev. Aluer kwagh ngu nahan je kpa, Kwasekristu nana fatyô u eren kwagh u nan fetyô la u tesen mbayev mimi u Bibilo la. (Aer. 16:1; 2 Tim. 3:14, 15) Ikyav i tesen yô, alaghga nom u Kwaseshiada nana venda ér kwase u nan a de tee shighe henen kwagh ken Bibilo vea mbayev mba kiriki ga, gayô zan mbamkombo mba Mbakristu vea mbayev ga. Er i gbe u kwase shon nana dondo akaa a nom u nan a tsough ér i er la nahan kpa, nana fatyô u pasen mbayev mba nan jighjigh u nan ne la hanma shighe u ian i dugh cii. Aluer nan er nahan yô, mbayev mbara vea fa kwagh u Yehova man kwagh u a lu u dedoo man u bo la. (Aer. 4:19, 20) Kpa jighilii yô, gba kpee u mbayev mba nan vea va tsua u civir Yehova shin civir un ga.—Dut. 30:19, 20. *

11. Ka nyi alaghga ia va u a zayol vea mba hen tsombor wou mba ve lu Mbashiada ga laa?

¹¹ Sha hiihii la, alaghga se pase mba hen tsombor wase er se lu kohol imôngo vea Mbashiada mba Yehova ga. Nahan kpa, er se lu fan mimi seer a seer la, se nenge ser, gba u se pase mba hen tsombor wase akaa a se ne jighjigh a mi la. (Mar. 8:38) Er u taver ishima u tsough u civir Aôndo sha mimi yô, alaghga kwagh ne una va u a zayol vea mba hen tsombor wou mba ve lu Mbashiada ga la. Nahan kpa, de se nenge igbenda igen i se kar sha mi ve se fatyô u panden ayôôso hen tsombor shi se za hemen u civir Yehova sha mimi yô.

12. Alaghga mbananjighjigh ga mba hen tsombor wase la vea lumun a vese ga sha ci u nyi, kpa se fatyô u tesen ve ser se kav er i lu ve ken ishima la nena?

¹² Nôngo kav er i lu mbananjighjigh ga mba hen tsombor wou la ken ishima yô. Er alaghga a saan se iyol kpishi sha mimi u Bibilo u se fe la nahan kpa, adooga mba hen tsombor wase vea hen ér i bume se shin se za nyôr kwaghaôndo u i fe un ga yô. Alaghga vea hen ér se kera soo ve ga, sha ci u se mba kera ember umemyol vea ve ga yum. Shi adooga vea lu henen sha kwagh u una va tser se zum u se kpe kera la. Gba u se tese ve ser kwagh ve gba se ishima sha u nôngon kaven mnenge ve la shi keghen ato a ve zulee sha er se fa akaa a a lu zayol ve jim la. (Anz. 20:5) Apostoli Paulu yange nôngo u kaven “ior cii” sha er una pase ve loho u dedoo yô, nahan se kpa, ieren na la ia fatyô u wasen se.—1 Kor. 9:19-23.

13. Gba u se lamen a mba hen tsombor wase mba ve ne jighjigh ga la nena?

¹³ Lam sha ishima i legh legh. Bibilo kaa ér: “Kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem.” (Kol. 4:6) Se fatyô u sônon Yehova ser a na se icighan jijingi na sha er se fatyô u tesen ser se mba a ityamegh ki jijingi shighe u se lu lamen a mba hen tsombor wase yô. Doo u se gbaan anyiman vea ve sha hanma atesen a aiegh a kwaghaôndo ve la ga. Aluer ve ôr shin ve er akaa a vihin se kpa, se fatyô u dondon ikyav i mbaapostoli la. Paulu nger wener: “Ka a tuhwan se kpaa, se gema se naan iveren i dedoo. Ka a lu tôvon se a ican kpaa, se gba wan ishima tsô; ka a teren se sha dang kpaa, se gema se ôron kwagh bem bem.”—1 Kor. 4:12, 13.

14. Ka sea za hemen u lun a ieren i dedoo yô, ka mbamtsera mba nyi ka ve due kere?

¹⁴ Za hemen u lun a ieren i dedoo. Er i doo kpishi u lamen a mba hen tsombor wase mba ve lu hendan a vese la nahan kpa, ieren yase i dedoo la ka i hemba lun a iwasen. (Ôr 1 Peteru 3:1, 2, 16.) Ver ikyav i ia wase mba hen tsombor wou vea nenge er ka i saan noov man kasev mba ve lu Mbashiada mba Yehova la iyol shi ve nengen sha mbayev vev shi ve hôngor uuma vev ga, shi ieren ve i doo shi ve lu zuan a mkom ken uma yô. Aluer mba hen tsombor wase lumun mimi ga je kpa, se fatyô u zuan a msaanyol u or u civir Yehova sha mimi ka nan zua a mi la.

15. Se fatyô u vanden wa agoyol sha mbamlu mba alaghga vea va kure ken ayôôso la nena?

¹⁵ Vande wan agoyol. Gbidye kwar sha mbamlu mba alaghga vea fatyô u van a ayôôso la, nahan fa er u kar ve u nôngo a mi yô. (Anz. 12:16, 23) Anmgbian u kwase ugen ken tar u Australia kaa ér: “Ter u nomom yange venda mimi gema ijime gema ikyum. Cii man se za un inya yô, mo vea nomom se er msen ser Yehova a wase se sha er shighe u a lam a vese sha ishimavihin yô, se di se gema se lam a na kundu kundu. Yange se wa agoyol sha atineakaa a se fatyô u lamen a na sha mi ve, iliam yase ia za hemen u lun ken bem yô. Yange se palegh u lamen sha akaa a kwaghaôndo a yange sea lamen sha mi ve a tôô shighe shi a va kure ken ayôôso la, nahan se ver shighe u se lam vea na ve se bee se hide ken ya wase yô.”

16. U fatyô u hemban ibo i ken ishima i sha kwagh u vendan u eren ishima i mba hen tsombor wou la nena?

¹⁶ Jighilii yô, u fatyô u palegh u lun ken ayôôso vea mba hen tsombor wou mba ve ne jighjigh  ga la vindi vindi ga. Sha nahan yô, shighe u ayôôso a dugh hen atô wou vea mba hen tsombor wou yô, ishima ia na u ibo, hemban je yô, aluer mba hen tsombor wou doo u ishima tsung, shi ka u nôngon hanma shighe wer u er kwagh u sha ishima ve yô. Aluer kape ka i lu u ken ishima la yô, umbur wer u eren kwagh a Yehova sha mimi la, hemba dooshima u u lu a mi sha tsombor wou la ica je. Aluer u er kwagh nahan yô, alaghga mba hen tsombor wou vea kav wang je ér aluer or dondo mimi u ken Bibilo la yô, nana zua a uma, kpa aluer nan venda un yô, nana zua a ku. A lu nyi je kpa, umbur wer u fatyô u kighir or wer nana lumun mimi ga. Kpa wase ve ve nenge er aluer ve dondo igbenda i Yehova ve vea zua a mbamtsera yô. Aôndo wase u dooshima na ve ian i tsuan gbenda u vea dondon la, er se nahan.—Yes. 48:17, 18.

17, 18. Aluer or u hen tsombor wou nan undu Yehova yô, ka nyi ia wase u ve u fatyô u nôngon a kwagh nee?

¹⁷ Shighe u i dugh or u hen tsombor wou ken tiônnongo kera shin nan due ken mimi kera yô, a fatyô u lun we ken ishima er i gber u ishôm nahan. U fatyô u nôngon a mnyoon u kwagh ne ka a va a mi la nena?

¹⁸ Za hemen u eren akaa a ou a ken jijingi la. Aluer u ngu ôron Bibilo hanma shighe shi wan agoyol sha mbamkombo mba Mbakristu shi zan ve, shi duen kwaghpasen shi eren msen wer Yehova a na u tahav mbu wan ishima yô, u taver ken jijingi. (Yuda 20, 21) Nahan kpa, aluer u nenge wer u ngu eren akaa ne kpa ishima you ngi her ga, u gbe eren a di tsô ye? De gbe uwer ga! Aluer u za hemen u eren akaa a ou a ken jijingi la yô, kwagh ne una fatyô u wasen we u nôngon a mbamhen man mbamnenge ou. Nenge ase kwagh u er orngeren Pasalmi 73 ne. Yange lu a mnenge u vough ga, nahan ishima nyian un tsung, kpa shighe u nyôr ken icighanjiir u Aôndo yô, fatyô u kôôm mnenge na la. (Ps. 73:16, 17) Aluer u ngu civir Yehova sha mimi yô, we kpa u fatyô u eren kwagh nahan.

19. Se fatyô u tesen icivir sha gbenda u Yehova a tsahan ior nav la nena?

¹⁹ Lu a icivir sha tsaha u Yehova. Aôndo fa je wener tsaha na ua lu hanmaor a inja kua or u i dugh nan ken tiônnongo kera la je kpaa. Shin er ka i nyoon se tsung shighe u i tsaha or u doon se ishima nahan kpa, kwagh la una wase nan, nahan ken hemen yô, nana hide hen Yehova. (Ôr Mbaheberu 12:11.) Ikyav i tesen yô, Yehova wa se kwagh ér, i “de zough” se a orsholibo u nan vende u geman ishima la imôngo ga. (1 Kor. 5:11-13) Aluer nyoon se ken ishima je kpa, gba keng u se palegh u lamen a or u hen tsombor wase u i dugh nan ken tiônnongo kera la, sha telefon shin tindin nan a ilyoho sha hanseeti shin ngeren nan washika shin tindin nan a loho sha Intanet.

20. Se fatyô u zan hemen u lun a ishimaverenkeghen i nyi?

²⁰ Za hemen u lun a ishimaverenkeghen. Dooshima lun a “ishimaverenkeghen sha akaa cii” kua kwagh u mba ve undu Yehova vea va hide hen a na la kpaa. (1 Kor. 13:7) Aluer u nenge wer or u hen tsombor wou la ngu geman inja yô, u fatyô u eren msen sha ci u nan wer nana zua a tahav ken Ruamabera shi nana lumun zamber u Yehova u a kaa ér: “Hide her a Mo” la.—Yes. 44:22.

21. Aluer mpav va hen tsombor wou sha ci u u ngu dondon Yesu yô, ka nyi i doo u u eree?

²¹ Yesu yange kaa ér, gba u se hemba soon un a hanma orumace ugen cii. Nahan kpa, lu a vangertiôr wener, aluer mbahenen nav tagher a mtev u sha ican u hen tsombor la je kpa, vea fatyô u lun a ishimataver i zan hemen u eren kwagh a na sha mimi her. Sha nahan yô, aluer u dondon Yesu la va a “ishôm” hen tsombor wou yô, suur sha Yehova sha er una wase u u nôngon a mbamtaver mbara hemban yô. (Yes. 41:10, 13) Er u fe wer, doo Yehova man Yesu a we shi vea va na u injar sha ci u u ngu eren kwagh a ve sha mimi yô, i saan we iyol!