‘Iyua i Aôndo I I Gande u Ôron’ la I Mgbegha Se u Tesen Iwuese’
“I̱ wuese Aôndo sha ci u iyua Na i i gande u ôron la.”—2 MBAKORINTE 9:15.
ATSAM A A GBER YÔ, KA: 121, 63
1, 2. (a) ‘Iyua i Aôndo i i gande u ôron’ la wa nyi man nyi kere? (b) Se lu timen sha mbampin mba nyi ken ngeren ne?
YEHOVA tese se dooshima. A na se iyua i hemban cii sha u tindin Yesu, Wan na u ishima ishima la shin tar! (Yohane 3:16; 1 Yohane 4:9, 10) Apostoli Paulu yila iyua ne ér, ‘iyua i i gande u ôron’ yô. (2 Mbakorinte 9:15) Paulu yange er tom a ishember ne sha ci u nyi?
2 Paulu yange fa er naagh ku Yesu kura lu kwagh u tesen ér uityendezwa mba Aôndo mba kpilighyol mbara cii vea kure sha mi vough yô. (Ôr 2 Mbakorinte 1:20.) Kwagh ne tese ér, ‘iyua i Aôndo i i gande u ôron’ la ka naagh ku Yesu kura man erdoo u Yehova kua dooshima na u a tesen se sha u kenden se ga la. Iyua injaa ne i doo je ka kwagh u or a fatyô u pasen mdoom ma i been ga. Doo u se nenge iyua i injaa ne nena? Iyua ne ia mgbegha se u wan agoyol u va umbur ku u Kristu sha iyange i Tomatar, Maaci 23, inyom i 2016 ne nena?
IYUA I AÔNDO I INJAA
3, 4. (a) Or ka nana na u iyua nahan, i lu u nena? (b) Iyua i injaa ia fatyô u geman uma wou nena?
3 Or ka nana na se iyua yô, i doo se kpishi. Kpa uiyua mbagenev ka ve doo je yô, ve gema uma wase kuaa. Ikyav i tesen yô, tôô ase wer u er ma iferkwagh, nahan gba u a wua u. Kpa ica i gbe ga yô, or u u fe nan ga yô nan tsua u ngohol mtsaha u i gbe u a na u la. Nan kegh iyol u kpen sha ci wou! U nenge iyua i doon tsung i nan ne sha ci wou la nena?
4 Iyua i dooshima man i injaa la ia mgbegha u u geman uma wou. Shi alaghga tsô, ishima ia mgbegha u u hemban soon kwagh u mbagenev shi seer nan kwagh wuee shi den mbagenev kwaghbo. Sha ayange a uma wou cii, u soo u tesen wer u ngu a iwuese sha iyua la.
5. Iyua i Aôndo a ne sha u paan se la i hemba hanma iyua igen cii nena?
5 Iyua i Aôndo a ne sha u paan se la hemba iyua i se tese ikyav sha mi la ica je. (1 Peteru 3:18) Hen ase sha kwagh ne: Se cii se ya dyako i isholibo hen Adam, man mtsaha u isholibo yô ka ku. (Mbaromanu 5:12) Dooshima yange mgbegha Yehova tindi Yesu shin tar ne va kpe sha ci u uumace, sha u a “kav mlu u kuugh sha ci u ior cii” yô. (Mbaheberu 2:9) Kpa naagh ku Yesu kura kua er kwagh a hemba nahan! Kua na a tim ku kera gbem sha won. (Yesaia 25:7, 8; 1 Mbakorinte 15:22, 26) Mba ve ne Yesu jighjigh la cii vea lu ken bem man msaanyol gbem sha won; mbagenev vea hingir ator vea za hemen vea Kristu sha, mbagenev di vea ya dyako u Tartor u Aôndo shin tar. (Mbaromanu 6:23; Mpase 5:9, 10) Ka averen agen a nyi iyua i Yehova la ia va a mini?
6. (a) Iyua i Yehova a ne se la na yô, u ngu veren ashe a va zuan a averen a nyi? (b) Ter akaa atar a iyua i Aôndo la ia mgbegha u u eren yô.
6 Shi iyua i Aôndo la ia na yô, tar cii ua hingir paradiso shi a bee ior angev shi a nder mbakpenev. (Yesaia 33:24; 35:5, 6; Yohane 5:28, 29) Se soo Yehova man Wan na u ishima ishima la sha ci u ‘iyua i ganden ôron’ i ve ne se la. Iyua ne ia mgbegha se u eren nyi? Ia mgbegha se (1) u kaven Kristu sha hanma gbenda cii, (2) soon anmgbianev asev (3) shi den mbagenev a kwaghbo sha mimi.
“DOOSHIMA U KRISTU NGU MGBEGHAN SE”
7, 8. Doo u se nenge dooshima u Kristu la nena, man gba u una mgbegha se u eren nyi?
7 Kwagh u hiihii yô, doo u ishima ia mgbegha se u nan Yesu icivir a ishima i môm. Paulu kaa ér: “Dooshima u Kristu ngu mgbeghan se.” (Ôr 2 Mbakorinte 5:14, 15.) Paulu yange fa ér aluer se lumun dooshima u Yesu u hemban la yô, una mgbegha se u soon Yesu shi nan un icivir. Jighilii yô, aluer se kav inja i dooshima u Yehova a tese se la vindi vindi yô, kwagh la una mgbegha se u eren uma sha gbenda u tesen ér se mba nan Yesu icivir. Se er kwagh ne nena?
8 Aluer Yehova doo se ishima yô, kwagh la una mgbegha se u kaven Yesu, dondon un ijime sha hanma gbenda cii. (1 Peteru 2:21; 1 Yohane 2:6) Ka se tese ser Aôndo man Kristu doo se ishima sha u ungwan imo ve. Yesu kaa ér: “Or u nan lu a atindi Am, man nan we a ikyo kpaa yô, ka nan je, M doo nan ishima ye. Or u M doo nan ishima kpaa, nana doo Terem ishima; Mo kpaa nana doom ishima, man Me pase iyol Yam her a nan kpaa.”—Yohane 14:21; 1 Yohane 5:3.
9. Ka nyi se wa ikyo ga ve se lu nôngon ser se ere?
9 Hen shighe u se lu umbur ku u Yesu ne, Mbaromanu 12:2) Aluer se wa ikyo ga yô, se hii u nôngon ser se kav atica a ken tar ne man mbaduenati kua mbaanumbev mba i fe ve wuee la. (Mbakolose 2:8; 1 Yohane 2:15-17) Se er nan ve se palegh kwagh ne?
doo u se gbidye kwar sha gbenda u se eren akaa ken uma wase la. Nahan pine iyol you wer: ‘Ka sha igbenda i nyi nahan m lu vanden kaven Yesu? Ka sha igbenda i nyi nahan me seer kaven unu?’ Ka a inja u se pine ayol ase mbampin mban sha ci u ior i tar ne soo ér se eren kwagh er ve nahan. (10. Ka mbampin mba nyi se fatyô u pinen ayol a ase shighe u umbur ku u Yesu ne, man alaghga mbamlumun mba se ne la vea mgbegha se u eren nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)
10 Doo u shighe u umbur ku u Yesu ne, se too shighe se gbidye kwar sha akondo a ase man ufiim man ityogholough man akaa a se we ken kômputa shin hanseeti gayô ken anar u i yer ér tablet la. Pine iyol you wer: ‘Luun er Yesu ngu heen man a nenge ikyondo i m hoo ne nahan, kunya a kôrom a iyol yama?’ (Ôr 1 Timoteu 2:9, 10.) ‘Ikyondo i m hoo ne ma i tese ér m ngu dondon Kristu kpa? Ma i doo Yesu u nengen ufiim mba m nengen la kpa? Ma i doo un u ungwan ityogholough mbi m ongo la kpa? Luun er Yesu ngohol hanseeti shin tablet wam ngu nengen akaa a m we ker la nahan, kunya ma u kôrom a iyol yama? A taver mo u pasen Yesu ityôkyaa i i ne ve ka i doom u gbidyen gyeem i vidio yôô?’ Mdoo u Yehova a doo se ishima la a mgbegha se u haan nyityôkwagh i i doo u or Kristu nana lu a mi ga cii kera, ia taver ishe nan nan je kpaa. (Aerenakaa 19:19, 20) Shighe u se tsegha ayol ase sha ci u Yehova la, se tôndo zwa ser se na Kristu icivir a uma wase cii. Nahan yô, se lu nen a ma kwagh u una na a taver se u kaven Yesu la ga.—Mateu 5:29, 30; Mbafilipi 4:8.
11. (a) Mdoo u Yehova man Yesu ve doo se ishima la ka a mgbegha se u eren tom u pasen kwagh la nena? (b) Dooshima u se lu a mi la ka a mgbegha se u wasen mbagenev ken tiônnongo nena?
11 Mdoo u Yesu a doo se ishima la ka a mgbegha se u pasen kwagh shi tesen ior sha gbashima. (Mateu 28:19, 20; Luka 4:43) U fatyô u sôron akaa a u eren ayange ayange la veren sha er u tôô ishuen pania, u na ahwa 30 shin 50 nahan shighe u se lu umbur ku u Yesu ne kpa? Anmgbian ugen u lun anyom 84, u kwase na a saa ku yô, hen ér una fatyô u eren pania ga sha ci u angev man iyolbeen. Kpa upania mba hen ijiir na wase un. Yange ve ker un a kwaghhendan shi ve tsua haregh u una er tom her, u hemba doon sha ci na yô. Kwagh ne na yô, anmgbian ne kôrcio u nan ahwa 30 er wa ishima u nan la. U fatyô u wasen or u ken tiônnongo wou nana tôô ishuen pania ken wer u Maaci shin Aipor kpa? Er hanma wase nana fatyô u eren pania ga nahan kpa, se fatyô u nan shighe man agee ase u seer eren Yehova tom. Aluer se er nahan yô, se tese ser dooshima u Yesu la ngu mgbeghan se u eren Yehova tom, er Paulu nahan. Shi ka nyi dooshima u Aôndo la una mgbegha se u erene?
GBA U MBAGENEV VEA DOO SE ISHIMA
12. Dooshima u Aôndo la ka a mgbegha se u eren nyi?
12 Kwagh u sha uhar yô, dooshima u Aôndo la a mgbegha se u soon anmgbianev asev. Apostoli Yohane nger ér: “Ne mbadoon mo ishima, aluer kape se doo Aôndo ishima la yô, nahan ka u se kpaa se̱ doo ayol ase.” (1 Yohane 4:7-11) Aluer se lumun dooshima u Aôndo la yô, gba u se soo anmgbianev asev. (1 Yohane 3:16) Se tese ve dooshima nena?
13. Ka ikyav i nyi Yesu a ver se sha kwagh u soon mbageneve?
Mateu 11:4, 5) Yesu lu er mbahemenev mba kwaghaôndo nahan ga; yange i doo un u tesen mba ve soo u henen kwagh u Aôndo la. (Yohane 7:49) Yange mbahiden a iyol ijime mban doo un ishima shi nôngo kpoghuloo wase ve.—Mateu 20:28.
13 Yesu tese se er se soo mbagenev yô. Shighe u lu shin tar la, a wase ior, hemban je yô, mbahiden a iyol ijime. Yange bee ior angev shi sôr mbaawanev shi bugh ior ashe shi bugh mbaakondoato ato shi bugh mbakondonikyer ikyer. (14. Ka nyi u fatyô u eren sha u tesen anmgbianev ou dooshima?
14 Shi shighe u umbur ku u Yesu la ka shighe u dedoo u u fatyô henen er u wase anmgbianev mba nomso man mba kasev ken tiônnongo wou yô, hemban je yô, mbabeenyol. U fatyô u zan ve inya kpa? U fatyô u van ve a kwaghyan shin wasen ve ityom i hen ya shin tôôn ve zan mkombo shin kaan a ve wer ne due kwaghpasen imôngo kpa? (Ôr Luka 14:12-14.) Dooshima u Aôndo la a mgbegha u u tesen anmgbianev ou dooshima!
MHÔÔNOM MA KÔRON WE A ANMGBIANEV OU MBA NOMSO MAN MBA KASEV
15. Ka nyi i gbe hange hange u se fa?
15 Kwagh u sha utar yô, dooshima u Yehova la ka a mgbegha se u den anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kwaghbo. Hanma wase yô, nan ya dyako i isholibo man ku hen Adam, nahan or môm nana fatyô u kaan ér, “Kwagh gbam a naagh ku ipaan ga ze.” Or u nan hembe nan Aôndo jighjigh cii je kpa, gba u a paa nan sha naagh kura. Se cii i de se a injô i vesen! Ka hange hange u se fa kwagh ne sha ci u nyi? Se zua a mlumun sha mpin ne ken injakwagh igen i Yesu ôr yô.
16, 17. (a) Doo u se hen nyi ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u tor ugen man ikpan na laa? (b) U gbidye kwar sha injakwagh i Yesu la nahan, ka nyi u kange ishima u erene?
16 Yesu yange ôr injakwagh sha kwagh u tor ugen u de kpan na a zege injô i kuman utalenti 10,000 (shin sule 60,000,000) yô. Kpa shighe kar yô, kpan ne kera de ikyar na u lu un a injô i cuku i kuman sule akunduataan (shin sule 100) tseegh la ga. Mhôônom ma tor la yange ma ma mgbegha kpan ne u den ikyar na a injô la, kpa er nahan ga. Tor ne ongo er kpan na ne a vende u den orgen a injô i cuku nahan yô, ishima vihi un a na tsung. Tsô a kaa ér: “We ortom u ifer ne, anzô ou la cii m de u sha ci u u zamber a mo yô. Nahan we kpaa, ka u ma u zungu ikyaru u tom la keng er mo m zungu u mhôônom nahan gaa?” (Mateu 18:23-35) Yehova de se a zege injô er tor la nahan. Doo u mhôônom man dooshima u Yehova la una mgbegha se u eren nyi?
17 Er se lu wan agoyol u umbur ku u Yesu ne, se fatyô u pinen ayol ase ser: ‘Anmgbian ngu u nan hiim yôô? Ka taver mo u den un a Nehemia 9:17; Pasalmi 86:5) Aluer se mba a iwuese sha mhôônom ma Yehova a zungu se tsung la yô, se kpa mhôônom ma a kôron se a mbagenev shi se deen ve a kwaghbo sha mimi. Aluer anmgbianev asev doo se ishima ga shi se mba den ve kwaghbo ga yô, se fatyô u veren ishima ser Yehova una soo se shi una de se kwaghbo ga. (Mateu 6:14, 15) Ka sea de mbagenev a kwaghbo kpa, ngula tese ér ve hii se ga ze, kpa kwagh la una wase se se hemba lun saan saan ken hemen.
kwaghbo?’ Aluer kwagh ngu nahan yô, ka shighe u i doo u se kav Yehova, u a “kegh iyol u den kwaghbo” la je ne. (18. Dooshima u Aôndo la yange wase anmgbian u kwase ugen u wan ishima a mbamyen mba anmgbian u kwase ugen nena?
18 Ka i lu ican kpishi u wan ishima a mbamyen mba anmgbianev asev mba nomso man mba kasev. (Ôr Mbaefese 4:32; Mbakolose 3:13, 14.) Kpa anmgbian u kwase Lily yange kôrcio u eren kwagh ne. [1] (Nenge ngeren u shin kpe la.) Yange wase anmgbian u kwase Carol, u nom na saa ku yô. Ikyav i tesen yô, yange a tôô Carol a za a na hanma ijiir i a soo cii shi a wase un u yamen akaa a hange hange, shi er akaa agen kpishi sha ci na kpaa. Er Lily er akaa ne cica cii nahan kpa, Carol a shi puun un, nahan ashighe agen i lu ican u nan un iwasen kpen kpen. Kpa Lily hemba veren ishima sha aeren a dedoo a Carol la, shi wase un anyom imôngo zan zan kar gban angev mbu mbu hungwa a na yô. Er lu Lily ican u wasen Carol nahan kpa, a kaa ér: “M ngu veren ashe u va nengen a Carol shighe u una nder shin ku la. M soo u fan injakwase i una va lu shighe u una hingir vough la.” Kwagh ne tese wang ér, dooshima u Aôndo la una fatyô u mgbeghan se u wan ishima a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev shi keghen shighe u uumace vea hide a lu vough gbem sha won la.
19. ‘Iyua i Aôndo i i gande u ôron’ la ia mgbegha u u eren nyi?
19 Sha mimi yô, Yehova na se ‘iyua i i gande u ôron’ yô. Yô, hanma shighe se tesen iwuese sha i! Shighe u umbur ku u Yesu la ka shighe u doon tsung u se gbidye kwar sha hanma kwagh u Yehova man Yesu ve er sha ci wase yô. Yô, dooshima ve la a mgbegha se u kaven Yesu sha hanma gbenda cii, shi tesen anmgbianev asev dooshima shi den ve a kwaghbo sha mimi.
^ [1] (ikyumhiange i sha 18) I gema ati agen ken ngeren ne.