Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Na Ishima sha Ivaa You

Na Ishima sha Ivaa You

Akaa A Van A Msaanyol Hen Tsombor

Na Ishima sha Ivaa You

Maria kaa wener: “Nomom yange pande iliam a mo, ônov asev kpa kwagh de gban un a ve. * Yange se mba we Intanet hen ya wase je maa hii inja ne, nahan m hii u henen mer a̱ shi nan kpa ngu nengen ufoto mba ijimbagh sha kômputa. Tugh mbu il iyange igen, ônov asev mba yaven cii yô, m pine un kwagh sha kwagh ne, tsô a lumun. Ishima vihim a na kpishi. Lum er ka mnyam mciem nahan. Hii shighe la je m kera na un jighjigh cuku ga. Kwagh ka a er i vihi yô, zum la kwagh wam hii u doon orgen hen ijiir tom yam, lu memen mo ga.”

Michael kaa ér: “Iwer kpuaa ken ijime, kwase wam, Maria, nenge a foto ugen u m koso sha Kômputa wase yô, maa pinem kwagh sha mi. Gandem u tunan, tsô m pase un er m gem nengen ufoto mba ijimbagh sha Intanet yô; ishima vihi un a mo je gande. Kunya kôrom a iyol yam kpishi, ishima nam ibo tsung. M hen mer ivaa yase kure a kure je.”

 U HEN wer kanyi yange i va a mzeyol hen atô u Michael man kwase na, Maria? Alaghga ú kaa wer ufoto mba ijimbagh mba Michael nengen la lu mzeyol na u vesen je la. Nahan kpa, Michael yange va hingir u fan ér kwaghbo na ne ka a ka ikyav i tesen ér mzeyol u vesen ugen ngu inya tsô. Inja na yô, yange na ishima sha ivaa na ga. * Shighe u Michael man Maria er ivaa la, ve hen ér vea za hemen u doon ayol a ve kpishi shi vea eren akaa imôngo kpaa. Kpa, shighe kar yô ve kera na ishima sha ivaa ve ga, ve de u lun imôngo ayol a ve. Noov man kasev mbagenev kpishi kpa ka kwagh u a lu zan hemen hen atô ve je ne.

 Ka u er u kera ngu ikyua a kwase wou shin orya wou er yange ne lu shighe u ne sember eren ivese la ga nahana? U soo u hiden lun ikyua a na er sha hiihii la nahana? Aluer ka isharen you la yô, gba u ú zua a mbamlumun sha mbampin mba utar mban: Ka a kaa ér or na ishima sha ivaa i nan tôô ave sha nahan mba kaan ér nyi? Ka mbamzeyol mba nyi nahan vea na or nana kera na ishima sha ivaa i nan kpishi ga? Kanyi u er ve u hide u lu vea orya wou shin kwase wou kangenaa-na?

Ka A Kaa Ér Or Na Ishima sha Kwagh Tôô Ave sha Nahan Mba Kaan Ér Nyi?

 Aluer i pine u ér, ka a kaa ér or na ishima sha ivaa i nan nahan mba ôron ér nyi nahan, u kaa wer nyi? Ior kpishi vea kaa ér saa or nana var a kwase u nan keng keng ve nana kôr cio u nan ishima sha ivaa i nan nahan ye. U tesen ikyav yô, ashighe agen nom man kwase ka ve soo u paven ga sha ci u ônov mba ve mar la shin sha ci u ve soo u ungwan imo i Aôndo, gadia ka un yange er ivaa sha hiihii la je ye. (Genese 2:22-24) Sha kpôô yô, atôakaa ne doo man aa fatyô u wasen nom man kwase vea za hemen u lun imôngo shighe u ve tagher a mbamzeyol ken ivaa ve je kpaa. Kpa aluer nom man kwase soo msaanyol yô, gba u vea er kwagh a hemba di u lun imôngo tseegh tsô la.

 Yehova Aôndo yange er ivaa sha inja i ia wase nom man kwase u zuan a iember man mkom kpishi yô. Yange soo ér nom nana “ember kwase” u nan shi kwase di kpa nana soo nom u nan shi nana kav er nan doo nom u nan ishima er iyol i nan nahan yô. (Anzaakaa 5:18; Mbaefese 5:28) Saa nom man kwase vea na ayol a ve jighjigh keng ve vea kôr cio u lun kangenaa imba ne ye. Shi kwagh ugen u i gbe u vea er keng yô, ka u yan ikyar ayol a ve gbekeke. Nom man kwase ka vea na ayol a ve jighjigh shi vea nôngo kpoghuloo ér vea lu boki sôngo sôngo yô, ve hemba nan ishima sha ivaa ve la. Ka ve hingir u lun kangenaa er Bibilo i tese nahan, i lu inja er ve mba uhar mbara mba “iyôgh i môm” nahan.—Mateu 19:5.

 Nahan yô, se fatyô u kaan ser u nan ishima sha kwagh ka inja er ka inya i ka i hôr i maa iyou i taver a mi nahan. Ka i wa semetu sha inya i maan kwagh a mi la i nungwa sha mnger. Sha kwagh u nan ishima sha ivaa kpa kape i lu je la. Akaa nga atar a ka a wase nomsoor shin kwase nan na ishima sha ivaa i nan yô; akaa shon yô ka u lun imôngo man jighjigh u nan ayol a ve man u yan ikyar ayol a ve. Nahan kpa, kanyi ia fatyô panden mlu-kangenaa u hen atô u nom man kwase nee?

Mbamzeyol mba Ve Lu sha Kwagh ne Yô

 Saa nom shin kwase nana nôngo kwagh kpoghuloo shi nana keren mtsera u nan tseegh ga ve nana fatyô u nan ishima sha ivaa i nan ye. Gba u ú norom ikyaa sha kwagh ga sha er u er kwagh u doon kwase wou shin orya wou yô. Ior kpishi, ieren i eren kwagh sha ishima i mbagenev la i fa doon ve ga, inja na yô mba fe soon u eren kwagh u doon mbagenev, u ve ayol a ve yô a lu sha ishima ve ga la ga. Mbagenev je yô, nenge ér u eren nahan la ka shami ga kuaa je. Kpa pine ase iyol you yôô, ‘Ka ior mba wan ayol a ve ikyo tseegh u me nahan, ivaa ve i doo tsung, m fe kwagh sha mini?’ Alaghga ú kaa wer, Vea lu je kpa mba kpuaa tsô. Sha ci u nyi? Sha ci u alaghga or u wan iyol i nan ikyo tseegh la nana soo u eren kwagh sha ci u mtsera u kwase shin nom u nan ga, hemban je yô aluer nan nenge ér nana zua a mtsera ken kwagh shon ga yô. Aluer nom man kwase na ishima sha ivaa ve ga yô, vea kera lu kôôsôô ayol a ve er yange ve lu zum u ve hii u soon ayol a ve la nahan ga, dooshima ve la yange una taver kpishi je kpa a kera lu nahan ga.

 Bibilo pase wanger wanger ér ivaa ka kwagh u zange ga. I kaa ér “ishima ka i nyian [nom] sha akaa a taregh, er nana er man á doo kwase u nan yô,” shi i kaa ér “[kwase] u nan lu a nom yô, ishima ka i nyian nan sha akaa a taregh er nana er man á doo nom u nan yô.” (1 Mbakorinte 7:33, 34) Kwagh ka a er i vihi yô, noov man kasev mba ve we ayol a ve ikyo tseegh ga la je kpa, ka hanma shighe kwagh a gbe ve sha ishimanyian i ikyar ve ga shin ka hanma shighe ve wuese kwagh u ikyar ve nan er ga. Nom man kwase ka vea wa ayol a ve ikyo ga yô, ashighe kpishi ivaa ve la i hemba van ve a “ican ken iyol.”—1 Mbakorinte 7:28.

 Aluer u soo wer ivaa you i war mbamzeyol shi i za hemen u taver a taver zum u mbamzeyol ve lu ga yô, nenge i wer ka kwagh u gbekeke. U er nan ve u hingir u nengen ivaa you wer ka kwagh u gbekekee, man u taver ikyar u ishima wer a var a we nena?

Er U Hemba Nan Ishima sha Ivaa You Yô

 Kwagh u vesen u una wase u yô, ka u hiden a iyol you ijime, geman dondon kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo, ka Bibilo je la. Aluer u er nahan yô, kwagh ne una “lu u a inja” shi una lu orya wou shin kwase wou a inja kpaa. (Yesaia 48:17) Nenge ase akaa ahar a u fatyô u eren yô.

  1. Ivaa you i lu u kwagh u vesen. Apostoli Paulu nger ér: “Kar . . . fa akaa a a hembe lun a inja yô.” (Mbafilipi 1:10) Gbenda u nom man kwase ve eren kwagh ayol a ve la ka kwagh u vesen hen Aôndo. Or u nan we kwase u nan ikyo yô, Aôndo kpaa una wa nan ikyo. Man kwase u nan ne nom u nan icivir yô, “sha mnenge u Aôndo” yô, nan ngu “kwagh u hemban.” —1 Peteru 3:1-4, 7.

 Ivaa you ngi u kwagh u injaa kpa? Ashighe kpishi, ma tom ka ua lu or a inja yô, nan hemba nan shighe sha u. Pine ase iyol you yôô: ‘M er akaa imôngo vea kwase wam shin nomom ken uwer ne kuma shighe nena? Ka nyi man nyi nahan m er sha u tesen kwase wam shin nomom mer zan zan hegen kpa ngu ijende yam i ishima ishima?’ Aluer u vihi shighe cuku tseegh u eren kwagh vea kwase wou shin orya wou yô, a taver un u nan jighjigh ér ivaa yen la doo u.

 Kwase wou shin nomou nenge ér u na ishima sha ivaa yen u tôô ave sha kpa? U er nan man u fa?

ER KWAGH NE: Nger asember ataan a i nger shin heen ne sha kwatakerada: inyaregh man tom man ivaa man iemberyolough kua azende. Nger namba sha asember ne sha adondo adondo; hii sha ishember i kwagh u ú hen wer nomou shin kwase wou hemba soon la. Ôr nomou shin kwase wou kpa a er nahan. Ne been cii yô, gema kwatakerada wou la na un, un kpa a na u u na la. Aluer á hen ér ivaa yen la gba u ishima yum ga yô, lam nen sha akaa a ne fatyô u eren sha er ne hemba veren ishima sha ayol a en yô. Pine iyol you wer, ‘Kanyi me er ve me hemba wan ikyo sha akaa a á hembe doon ikyarem laa?’

  2. Palegh hanma inja idya man ijimba cii. Yesu Kristu kaa ér: “Kpa Mo yô, M kaan ne Mer, hanma or u nana kenger kwase sha u nana tôm un yô, nan er idya a na ken ishima je ve.” (Mateu 5:28) Nom shin kwase ka nana yav a orgen yô, nan er kwaghbo u vihin ivaa i nan la, man ka kwagh u Bibilo kpa i ôr ér ka ityôkyaa i paven ivaa je ne. (Mateu 5:32) Kpa, mkaanem ma Yesu ma ma lu sha heen ne tese ér isharen i bo ia fatyô u lun or ken ishima shighe gôgônan cii ve nana mase eren idya kpôô kpôô ye. Aluer nom shin kwase ngu a isharen i bo ken ishima yô, ngula tseegh kpa tese ieren i mimi ga.

 Wea soo wer u za hemen u nan ishima sha ivaa you yô, er iceghzwa a iyol you wer mayange je u nenge ufoto mba ijimbagh ga. Ior kpishi vea ôr nyi je kpa, doo u se fa ser ufoto mba ijimbagh mba vihin ivaa. Nenge ase kwagh u kwase ugen a ôr sha kwagh u nom na u a nengen ufoto mba ijimbagh yô, a kaa wener: “Nomom kaa ér ka una nenge ufoto mba ijimbagh yô, kwagh ne a wase un u hemban fan er una numbe a mo yô. Kpa kam er m gba kwagh cuku cuku ga nahan, kam er m kuma un ga nahan. Ka una nenge ufoto mban nahan, m vaa kpishi, m yem m za yav.” U hen wer or u kwase na a er kwagh na heen ne ngu taver ivaa na sha ieren na la shin ngu vihin a vihi i? U hen wer ieren na la nahan, kwase na shi una na ishima sha ivaa ve la je kpa? Ngu eren kwagh a kwase na er ka huror na u ishima ishima je he?

 Orjighjigh Yobu yange ‘ya ikyur a ashe’ na, nahan kwagh ne tese ér á wa ivaa na ikyo shi á wa imo i Aôndo na kpa ikyo. Yange kange ishima ér mayange una ‘kenger sha iniunkwase’ ga. (Yobu 31:1) U fatyô u dondon ikyav i Yobu ne nena?

 Ka ufoto mba ijimbagh tseegh i doo u ú palegh u nengen ga, gba u ú kura ishima you sha er u kôr ijende a kwase u nan lu u wou ga shin or u nan lu nomou ga la taveraa ga yô. Sha mimi yô, ior kpishi hen ér aluer ve hia a kwase shin or u nan lu u ve ga kpa kwagh la una vihi ivaa ve ga. Kpa Mkaanem ma Aôndo ta se icin ér: “Ishima i wa atseregh je hemba hanma kwagh cii, i vihi je gande; ka an nana fatyô u fan i?” (Yeremia 17:9) Ishima you bume u wee? Pine ase iyol you yôô: ‘Ka an m hembe wan nan ikyo, ka kwase wamaa, ka orya wamaa shin ka orgen u se vese ayol a ase ga? Ka mea ungwa kwagh u doon mo nahan, ka an ka m hii ôronoo, ka kwase wam shin orya wama shin ka ma orgene? Aluer kwase wam shin orya wam kaa a mo ér m de lun imôngo vea ma kwase ugen shin nomsoor ugen ga nahan, me kaa mer nyi? Ishima ia vihim a naa, shin me er kwagh u a kaa la a ishima i vihin shio?’

 ER KWAGH NE: Aluer u nenge wer kwagh u ma kwase ugen shin nomsoor ugen hemba doon we a kwase wou shin nomou yô, nôngo tsung kwagh a de fe zuan we a nan ga, saa sha kwagh u a gbe hange hange tseegh tsô. De henen sha akaa a u hen wer or shon nan hemba ikyar u la ga. Kpa gema hen sha aeren a dedoo a ikyar u a lu a mi la. (Anzaakaa 31:29) Hide hen sha atôakaa a yange na ve kwase wou shin nomou doo u ishima ne hii u sôôr ayol a en la. Pine iyol you wer, ‘Kwase wam shin orya wam kera ngu a aeren la gaa, shin ka mo m kera lu nengen a á ga?’

Er Kwagh u Sôron Ivaa You

 Michael man Maria, mba se er kwagh ve sha mhii u kwaghngeren ne la yange ve za ker kwaghwan sha er vea fa gbenda u vea sôr mbamzeyol vev yô. Sha kpôô yô, u keren kwaghwan ka a ka kwagh u hiihii tsô. Mkav u Michael man Maria kav mbamzeyol vev shi za ker iwasen la tese wang ér ve na ishima sha ivaa ve la shi sar ve u eren kwagh u ve fetyô cii sha er ia doo yô.

 Ivaa you ia doo shin ia lu a mbamzeyol je kpa, doo u kwase wou shin nomou una fa ér ú na ishima sha ivaa yen la je ú tôô ave sha. Er kwagh u ú fetyô cii sha er kwase wou shin nomou una nenge a ishima i veren ne ken a we yô. U er nahan kpa?

[Ngeren u shin kpe]

^ Ka ati ve kpôô kpôô ga.

^ Ikyav i se tese heen ne ka sha kwagh u nomsoor u nan nengen ufoto mba ijimbagh yô; aluer kwase kpa nan ngu eren kwagh nahan yô, kwagh ne tese ér nan kera na ishima sha ivaa i nan ga.

PINE IYOL YOU WER . . .

▪ Ka akaa a nyi nahan me de u eren ve me hemba zuan a shighe u lun imôngo vea kwase wam shin nomomo?

▪ Kanyi me er ve kwase wam shin nomom una fa er m ne ishima sha ivaa yase?

[Foto u sha peeji 16]

Luun imôngo a kwase wou shin nomou

[Foto u sha peeji 17]

Idya man ijimba ngi hiin ka ken ishima