Kporom Hen Aôndo
“Sôn Nen, Á Na Ne”
Orhenen u Yesu ugen yange kaa a na ér, “Tere, tese se u eren msen.” (Luka 11:1) Yesu ngur nan imo sha mpin la yô, a ôr anzaakaa ahar a á tesen se er se er msen ve Aôndo una ungwa yô. Aluer ka i lu u er Aôndo ongo msen wou ga yô, a doo u kpishi u fan mlumun u Yesu na sha mpin ne la.—Ôr Luka 11:5-13.
Injakwagh i hiihii la ôr kwagh u or u nan eren msen la. (Luke 11:5-8) Ken injakwagh la, orgen zua a orvannya tugh, kpa lu a kwaghyan u una na un ga. Nahan gba u una ker gbenda fele fele. Er tugh za nahan kpa, a due a za hen ya u ijende na, ér una za ker kwaghyan sha ci u orvannya na la. Sha hiihii la, ijende na la soo u moughon sha ga, sha ci u tsombor na cii lu yaven. Kpa er a gba uwer ga, a zer kuman uwegh yô, ijende na mase moughon nan un kwaghyan u a lu keren la. *
Injakwagh ne tese se nyi sha kwagh u msen u erene? Yesu ngu kaan a vese ér se de gbe uwer u eren msen ga, inja na yô, se de gbe uwer u sônon shin keren, shin manden uwegh kpaa ga. (Luka 11:9, 10) Sha ci u nyi? Yesu yange lu kaan ér ka sea er msen yô, Aôndo a soo u ungwan mbamsen asev ga shinii? Ei. Kwagh u Yesu lu ôron yô, er sha hiihii la ijende i or ne soo u moughon sha ga nahan kpa, Aôndo yô kegh a kegh iyol u ungwan msen u mba ve ne un jighjigh ve eren hen a na la. Ka se tese imba jighjigh u nan la sha u eren msen nduuruu. Ka sea gba uwer u sônon ga yô, se tese ser kwagh u se lu sônon la gba se ishima shi se mba a vangertiôr ser Aôndo una na se, aluer kwagh shon zua sha awashima na yô.—Marku 11:24; 1 Yohane 5:14.
Injakwagh i sha uhar la ôr kwagh u Yehova, u a “U ongo msen” la. (Pasalmi 65:2) Yesu pine ér: “Ka hanmô wen u nan lu ter man wan u nan una sôn nan ishu, man nana gema á na un iyô sha ityough ki ishu la ase! Shin una sôn ijikyegh, man nana gema á na un iyese!” Mlumun u sha mpin ne ngu ilian ga; ter môm u ônov mba nan ve doo nan ishima, u nana na ve kwagh u bo kpa nan ngu ga. Yesu maa pase injakwagh ne, ér: Aluer uter mba ve lu uumace mba ve yen ne je kpa fa u nan ônov vev “uiwua mba dedoo” yô, “hire Ter wen u A lu Sha Una kera na” ônov nav mba shin tar mba ve sen un la “Icighan Jijingi,” i i lu iyua i hemban cii la ga yee? *—Luka 11:11-13; Mateu 7:11.
Aôndo yô, kegh a kegh iyol u ungwan msen u ior mba ve ne un jighjigh, shi ve lu a vangertiôr ér una ungwa mbamsen vev la
Injakwagh ne tese se nyi sha kwagh u Yehova, u a “ongo msen” laa? Yesu ngu wasen se u kaven ér, Yehova ngu ter u mbayev nav ve doo un ishima, u a kegh iyol u kuren mbamgbe vev yô. Nahan yô, mbacivir Yehova vea fatyô u zan hen a na vangertiôr, za sônon un akaa a a gbe ve la cii. Shi, er ve fe ér Yehova hemba fan kwagh u a doo sha ci ve yô, ka ve kegh iyol u ngohol nyityô mlumun u a ne sha kwagh u ve sen un la cii, ka a lu kwagh u ve ver ishima u zuan a mi la ga je kpaa. *
Avur a Bibilo a u fatyô u ôron ken uwer u Jun yô ka
^ Ikyum. 2 Injakwagh i Yesu ôr ne tese kwagh u ior eren sha ayange la yô. Mbayuda nengen kwagh u eren a mbavannya dedoo la ér ka kwagh u vesen u i gbe u a er keng keng yô. Tsombor yange u kaa beredi u a fatyô u yan ken iyange i môm tseegh yô, nahan kwaghsônon lu kwagh u ior eren sha ayange la wuee yô. Shi tsombor yange ua lu a kwagh a ve ga yô, tsombor shon cii u yav hen inya, ken ruum iyou i môm.
^ Ikyum. 4 Ashighe kpishi Yesu teren ishember i “man hire” la sha u wasen ior u henen sha kwagh, yange a tôô kwagh u kiriki a kar sha u vesen. Orfantakerada ugen kaa ér: “Kwagh ne tese ér, ‘Aluer vegher u hii la ka mimi yô, vegher u sha uhar la je yô, una hemba lun mimi cii.’”
^ Ikyum. 5 Wea soo u seer fan er u er msen ve Aôndo una ungwa yô, ôr ityough 17 ki takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la, ka Mbashiada mba Yehova ve gber u ye.
